dnevnik s svetovnega pokala
sölden - nov začetek
vsako leto znova
Že leta 1991 je postalo jasno, da se bo v dolini Ötz pisala zgodovina. Natančneje - zgodilo se je 19. septembra, ko sta nemška zakonca Erica in Helmut med izletom na italijansko-nemški meji našla mumijo iz bakrene dobe.
Truplo moškega, ki ga je več kot 5 tisoč let ohranjal ledenik gore Similaun, jedanes znano kot “Ötzi”. Prikupen vzdevek mu je nadel avstrijski zgodovinar, ki je mesto najdbe lociral prav v dolini Ötzal. Po temeljiti raziskavi so kasneje kot mesto najdbe določili Italijo, a ime te pomembne prazgodovinske najdbe bo vedno ostalo povezano z omenjeno tirolsko dolino.
A obstaja še mnogo drugih razlogov, pa čeprav znanstveno manj pomembnih, da je Ötzal, še posebej pa Sölden, eden najpriljubljenejših ciljev smučarskih navdušencev. Že od konca 90. let se vsako leto sem vrača neskončna množica, ki navdušeno pozdravlja začetek svetovnega pokala v smučanju.
Na začetku tekmovalne smučarske sezone se vsako leto na tem priljubljenem dogodku navijači poklonijo zimi, užitku v zimskem soncu, hladnemu vetru, ki biča obraz v slabem vremenu ter neprimerljivemu občutku, ki prevzame vsakega smučarja, ko njegove smuči drsijo po neskončnih belih strminah.
V časih pred epidemijo je söldensko ulico Dorfstraße zavzela nepregledna množica ljudi. V trgovinice so zahajali šampioni, katerih navijači so bili pripravljeni tudi več ur čakati na podpis ali fotografijo s svojim idolom. Dogodek je bil pomemben tudi za športnike, ki so se vrnili po daljšem premoru ter napornih treningih in v urah dajanja avtogramov končno lahko znova našli stik z navijači in podporniki.
Ko pa je sonce enkrat zašlo, so šli športniki in navijači znova vsak po svoje. Smučarji seveda nikamor drugam kot v svoje sobe na počitek, navijači pa na tradicionalno tirolsko hrano in rajanje v restavracije in bare.
Med tridnevnim praznovanjem so bile zabave številne in dolge - mnogi obiskovalci so tako prebedeli hladne noči, dokler jih niso pozdravili prvi jutranji sončni žarki.
Na glavni ulici se je evforija širila kot požar. V letošnji sezoni so praznovanja in zabave seveda nekoliko omejene, a navijaško navdušenje nedvomno ni popustilo. Prisotnost gledalcev je po lanski “tihi” sezoni brez dovoljenih obiskovalcev Söldnu vrnila nekaj šarma, tako značilnega za to mesto.
Jutra na dan dirke so naelektrena - prijetno napetost ustvari že zgodnja karavana ljudi, ki se vije k dostopu do ledenika Rettenbach. Veleslalomska dirka je uvod v beli cirkus - na bele strmine se na eni redkih tekem, ko v istem vikendu tekmujejo tako mođki kot ženske, vračajo vsi najboljši smučarji in smučarke.
V soboto se preizkusijo ženske in letos bo naša smučarka Andrejo Slokar na tem tirolskem ledeniku odpeljala svojo debitantsko vožnjo. “Zelo sem navdušena, pa tudi rahlo živčna,” prizna. Proga je res edinstvena, saj se na njej menjavajo zelo strmi ter tehnično zahtevni ter kompleksni deli. Vse pa se zaključi v ciljni strmini, ko imajo tekmovalke še 15 vratc, da iz sebe iztisnejo še zadnje atome moči. Gre namreč za najzahtevnejšo žensko veleslalomsko tekmo svetovnega pokala.
Da ne bo pomote - zaključna ravnina ni nič manj pomembna, saj je že mnogokrat igrala odločilno vlogo pri končnem času. Obvladovanje te je pogoj, da smučarke lahko ciljno črto prečkajo zmagoslavno.
Sölden je zdaj že popolnoma prekrit s snegom. Sicer pa to tirolsko mestece večino leta obkrožajo vrhovi, obarvani v tople jesenske barve.
Za Andrejo bo to premierni nastop, ne pa tudi za Aleksa Vinatzerja, ki je lani na slalomu v Cortini zasedel nehvaležno četrto mesto. Kljub temu bosta oba naša nadarjena smučarja prvič doživela edinstvenost proge na ledeniku Rettenbach.
Po nekaj letih zavijanja med količki bo Alex spet iskal užitek v vijuganju med vratci, ko se bo kot član italijanske reprezentance pomeril na veleslalomu. “Pri veleslalomu sem zelo samozavesten, komaj čakam, da se začne nova sezona!” To so besede Alexa, ki natančno ve, kaj in kako bo: “Imel bom visoko štartno številko, a z dobro prvo vožnjo je vse mogoče.”
Najlepše, kar lahko odnesemo nazaj v urbano okolje, je občutek, da je smučarska sezona že blizu in pripravljena, da nas prevzame in navduši ob ponovnem snidenju. Dolgo pričakovana zima, trenutek, ko se znova srečamo s svojo strastjo, je tu.
